Omemba: Eva Stražar

»Wedekindova otroška tragedija o odraščanju se prelije v tukajšnjost-zdajšnjost, zazira se v vprašljive pogoje za zdravo rast in oblikovanje osebnih vrednot, negotovo umeščanje v skupnost, dezorientirano svobodno ljubezensko življenje, bizarne medgeneracijske odnose in stiske, ki neutrudno spodnašajo krhek smisel.«

»Otroška brezskrbnost je bled spomin, pritiski odločno postavljenih, pogosto nerealnih pričakovanj odraslih visijo nad mladimi glavami kot giljotina, ki se bo vsak hip sprožila.«

»Zadnje ure leta, ki naj bi prinesle mirno slovo od starega leta, srečo, veselje, rajanje in harmonijo v krogu najbližjih in najljubših, se namreč v tokratni komediji zaostrijo v trenutek, ko na dan izbruhnejo zamolčane resnice, zamere, konflikti in frustracije v vsej svoji ironični komičnosti.«

»Osrednja junakinja, samska mlada ženska, študentka v glavnem mestu, v tokratni igri nima besede.«

»Igra je parodična kriminalka egoizma in pogoltnosti kot prevladujoče lastnosti odnosov med družinskimi člani.«

»Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca.«

»Morda je zato skrajni čas, da se večkrat in pogosteje vprašamo, zakaj, in tudi zahtevamo odgovore.«

»Plejada socialno, generacijsko in značajsko različnih osebnostnih profilov ljudi jo nagovarja, sprašuje, spravlja v neprijeten položaj ali pa se iskreno čustveno odzove.«

»Igro je leta 1997 zrežiral Aleš Jan.«

»Kakšen bi bil svet brez zakajev in vprašajev?!«

»S poudarkom na slovenskih beguncih s soške fronte nam skušata avtorja Neda Rusjan Bric in Marko Klavora približati begunsko izkušnjo.«

»Te potohodke so v prejšnjem stoletju v Trst nosile domače pridelke.«

»Igra spaja in razdvaja dva časa Ajdovščine.«

»Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca.«

»Puščice ljubezni letijo križemkražem v vse smeri.«

»Ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti.«

»Očetu tvojemu umrl je oče.«

»Iskala sta nenavadne in neznane pripovedi.«

»Tudi Glas bi se rad zavil v šal, toda kakšen?«

»V brezumnem obdobju 21. stoletja, ko se obnavljajo že pozabljena protiatomska zaklonišča, je očitno spet čas, da se spomnimo.«

»Zofko Kveder namreč ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti.«

»V resnici pa se pozornejšemu poslušalcu razkriva kot pesnikov pomenljiv pesemski testament lastnemu narodu.«

»Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme.«

»Očitno so takšen poziv in razmisleki, ki so pestili tudi Mateja Bora, spet potrebni.«

»Ustvarjalci Zofko Kveder namreč ujamejo v najintimnejših trenutkih njene neizmerne bolečine in osamljenosti.«